Na vrtu sem srečna. Tu ne potrebujem nobenih pomirjeval, nobenih antidepresivov, nobenih poživil. Ko kopljem po zemlji, postanejo vsi problemi rešljivi in vse težave tako nepomembne. Življenje, ki se dogaja na mojem vrtu, me posrka vase in postane ves moj svet.
Depresija ne izbira
Ko nas prevzame depresija, optimizem zvodeni v pesimizem in namesto upanja se pojavi brezup. Depresija boli in izboljšanje se včasih zdi nemogoče. Dotakne se lahko vsakogar izmed nas.
V Sloveniji so najpogosteje predpisana zdravila za preprečevanje in zdravljenje bolezni srca in ožilja, sledijo tista za bolezni prebavil in presnove. Na tretjem mestu pa so že zdravila za bolezni živčevja, kamor spadajo tudi antidepresivi.
Podatki mednarodne raziskave so pokazali, da za depresijo trpi okoli 14,5 odstotka slovenskih odraslih pacientov, ki se zdravijo pri osebnem zdravniku. Študije kažejo tudi, da na primarni ravni zdravstvenega varstva kar polovica oseb z depresijo ni pravočasno prepoznana in zato niso ustrezno zdravljene.
Depresijo zdravimo s psihoterapijo, še pogosteje pa z zdravili. Žal zdravila pri vseh bolnikih nimajo enakega učinka. Poleg tega se je pokazalo, da je učinkovitost antidepresivov le malo nad placebom, saj delujejo le pri približno 50 odstotkih bolnikov.
Antidepresive imamo v sebi
Hormoni, naravni prenašalci sporočil v živčevju, med drugim vplivajo tudi na naše razpoloženje. V skupino hormonov, ki spodbujajo prijetna čustva, sodijo serotonin, dopamin, oksitocin in endorfin.
Serotoninu rečemo tudi hormon sreče. Izloča ga nadledvična žleza, sprošča pa se predvsem takrat, ko zaužijemo ogljikove hidrate ali pa takrat, ko smo na sončni svetlobi. Ob tem običajno doživimo zadovoljstvo in ugodje. Ta hormon aktivira doživljanje sreče in spodbudi naše delovanje, da smo polni življenja.
Dopamin vpliva na našo budnost, aktivnost in pozornost. Če ga je preveč, smo nemirni in tesnobni, če ga je premalo pa smo utrujeni in depresivni.
Oksitocin izloča možganska žleza hipotalamus, kadar smo v stiku s kožo, npr. pri objemu, spolnosti, dojenju. Zanj je značilno, da zelo hitro naraste, hitro pa tudi upade oz. se vrne na predhodni nivo. Rečemo mu tudi hormon nežnosti, saj ob bližini ustvarja občutek ugodja, sproščenosti in pomirjenosti.
Tudi endorfin se izloča v možganih in je zelo podoben morfinu. Izloča se v stanju bolečin, s čimer povečuje telesno vzdržljivost ob obremenitvah in drugih neprijetnih občutkih. Nastaja tudi med telesno dejavnostjo, zato se po gibanju običajno počutimo bolj zadovoljni.
Bakterija, ki nas osreči
Na newyorški univerzi The Sage Colleges so naredili raziskavo, s katero so ugotovili, da izpostavljanje določenim bakterijam iz okolja lahko učinkuje proti depresiji. Nepatogena bakterija Mycobacterium vaccae, ki se nahaja v zemlji, naj bi povečala sproščanje serotonina v naših možganih. Ko delamo na vrtu, kopljemo po zemlji, sejemo, sadimo in odstranjujemo plevel, pridemo v stik s to bakterijo. Naše zaloge hormona sreče se napolnijo in počutimo se odlično.
Na mojem vrtu
Ne glede na to, ali verjamemo tem raziskavam ali ne, stvar deluje. Zame je vrtnarjenje najboljša antidepresivna terapija. Pa še brez neželjenih stranskih učinkov je.
