Se spomnite, kakšne zdravstvene težave so imeli naši prijatelji ob našem prihodu? Domnevni krivec za slabo počutje, drisko in bruhanje naj bi bil sladoled. Ali pa lubenica, kupljena na tržnici. Lahko bi bile krive tudi ocvrte sardelice, ki so bile malo grenkega okusa. Skratka, najbolj verjetno je bila kriva okužena hrana.
Našim prijateljem se je kar dobro izšlo. V prihodnje bodo prav gotovo bolj previdni.
Kadar jeste v neznanih restavracijah, morate biti pozorni na splošno higiensko stanje lokala in higieno zaposlenih.
Mikroorganizmi se lahko prenesejo na živila prek neumitih rok okužene osebe, ki pripravlja hrano. V kuhinji se mikrobi prenašajo z enega živila na drugo z uporabo istega noža, deske ali drugih kuhinjskih pripomočkov, če jih po pripravi vsakega živila ne umijejo dovolj temeljito.
Dober pokazatelj je tudi čistoča straniščnih prostorov
Umazani toaletni prostori govorijo tudi o slabi higieni pri pripravi hrane, zato se je takšnim restavracijam bolje izogniti. Preverite, ali so posoda za hrano, pribor in kozarci čisti ter brez madežev.
Bodite pozorni pri prigrizkih, ki jih gostinci ponujajo ob pijači in niso v originalni ovojnini (arašidi, piškoti, čokolada in slane palčke), saj je možno, da so prišli v stik z nečistimi rokami. Pozornost ni odveč tudi pri hrani, ki jo ponujajo ulični prodajalci, zlasti če v bližini ni vode za umivanje rok in hladilnega sistema.
Dobro si je zapomniti: če sumite, da je hrana ali kaka sestavina pokvarjena, jo je bolje zavreči kot tvegati zastrupitev s hrano.
Za zastrupitev s hrano so največkrat krive bakterije iz treh skupin: salmonele, stafilokoki in klostridiji. Bolezni, ki jih povzročajo te bakterije in njihovi toksini, so si zelo podobne. Za vse je značilen nagel začetek, povišana telesna temperatura, bolečine v trebuhu, bruhanje in driska.
Zastrupitev s hrano največkrat povzročijo salmonele. Do zdaj je znanih več kot petsto vrst teh bakterij, razširjene pa so med živalmi, ki jih človek uporablja kot vir prehrane.
Simptomi zastrupitve se pojavijo od 12 do 24 ur po zaužitju okužene hrane in nastopijo naglo: mrzlica, povišana telesna temperatura (od 38 do 40 ºC), glavobol, bolečine v trebuhu, driska in bruhanje. Salmonela je invaziven mikroorganizem, ki se lahko iz črevesja s krvjo razširi do drugih organov. Pri nekaterih ljudeh vnetje postane kronično, brez posebnih simptomov. Ti ljudje so lahko vir okužbe za okolico. Salmoneloza je lahko zelo resna, včasih celo smrtonosna okužba za otroke, starejše in bolnike z oslabelim imunskim sistemom. Lahko se pojavi v obliki majhnih, lokaliziranih epidemij ali v obliki obsežnih epidemij v bolnišnicah, restavracijah, menzah ter ustanovah za otroke in starejše ljudi. Najnevarnejša je hrana, ki vsebuje jajca in mesne izdelke.
Do zastrupitev s hrano, ki jo povzročijo stafilokoki, pride največkrat poleti in povsod tam, kjer se zbere veliko ljudi.
Velikokrat so povezane z uživanjem sladoleda in sladic. Gastroenteritis ali vnetje črevesne sluznice povzroči toksin (enterotoksin) stafilokoka, ki se pogosto nahaja na sluznici nosu, žrela in kože.
Če je hrana pripravljena v nehigienskih pogojih, pridejo stafilokoki vanjo, se v njej razmnožujejo in ustvarjajo toksine. Ko zaužijemo tako hrano, pride do zastrupitve.
Enterotoksin stafilokoka je odporen proti toploti.
To pomeni, da pri temperaturi vrenja lahko preživi eno uro, zato ga ne uniči niti pogrevanje niti krajše kuhanje hrane.
Simptomi stafilokokne zastrupitve s hrano se navadno pokažejo kmalu, že dve do tri ure po zaužitju okužene hrane. Bolezen se začne z bruhanjem, pojavijo se krči v trebuhu in driska. Bolniki se počutijo, kot da bi imeli morsko bolezen. V nasprotju s salmonelozo se pri tej obliki zastrupitve s hrano telesna temperatura poviša samo neznatno, bolezen traja od 12 do 24 ur in navadno mine brez zapletov.
Zastrupitev s hrano, ki jo povzročajo klostridiji, je podobna stafilokokni zastrupitvi.
Običajno se prenaša z mesom in mesnimi izdelki. Posebno nevarno je uživanje hrane, ki je okužena z bakterijo Clostridium botulinum. Ta bakterija proizvaja toksin botulin, nahaja pa se lahko v konzervirani hrani. Simptomi zastrupitve nastopijo od 12 do 36 ur po zaužitju: motnje vida (dvojni vid), suha usta in mišična oslabelost.
Zdravljenje zastrupitev s hrano je v večini primerov simptomatsko
Zaradi bruhanja in driske je najpomembnejše nadomeščanje vode in elektrolitov. Zdravljenje z antibiotiki je potrebno le v redkih primerih. Ko posumimo na zastrupitev s hrano, je najbolje poiskati zdravniško pomoč. Če zdravnika ne morete obiskati in od zastrupitve ni minilo več kakor 6 ur, poskusimo izzvati bruhanje in s tem izločiti okuženo hrano iz telesa. Kasneje pomaga medicinsko oglje v obliki tablet ali kapsul, ki nase veže toksine in jih izloči iz telesa.
Običajno se zastrupitev s hrano pozdravi v dveh ali treh dneh.
V tem času nadomeščamo izgubljeno tekočino in elektrolite z rehidracijsko raztopino. S probiotiki pomagamo, da se ponovno vzpostavi ravnovesje v prebavni flori. Za ozdravitev je ključnega pomena tudi dovolj počitka.
