Driska na potovanju

Driska na potovanju

Srečno smo prispeli na cilj. Postavili smo šotor, razpakirali in se na hitro osvežili v morju. Mož in vnuček sta odšla na obhod po kampu, a že čez nekaj minut sta se vrnila s slabo novico. Srečala sta naše prijatelje, ki so na dopust prišli pred dvema dnevoma. Vsi, razen najmlajšega, imajo drisko in bruhajo. Razmišljajo, da bi se vrnili domov. Grem do njih. S seboj seveda vzamem svojo potovalno lekarno.

Vir: kampiranjehrvaskapag.com

Vir: kampiranjehrvaskapag.com

Potovalna driska je bolezen, ki povzroči blage do izjemno hude prebavne težave. Običajno je posledica uživanja okužene hrane ali vode. Najpogostejši povzročitelji so bakterije (Escherichia Coli, Shigella sp., Campylobacter jejuni, Aeromonas sp., Plesiomonas Shigelloides, Salmonella sp. in Vibrio sp.). Drisko lahko povzročijo tudi virusi (rotavirusi, astrovirusi, norovirusi) in paraziti (Giardia lambilia in Entmoeba hystolitica).

Vir: slovenskenovice.si

Vir: slovenskenovice.si

Do okuženja pride zaradi gnojenja s človeškimi izločki, pri prodaji hrane na odprtih tržnicah (muhe so prenašalke), ali zaradi okuženih rok prodajalca hrane in nečiste površine za pripravo hrane. Voda redkeje predstavlja vir okužbe kot hrana. Z vodo se prenašajo virusni povzročitelji. Tudi kocke ledu so lahko vir okužbe. Tudi kadar kocke raztopimo v močnih žganih pijačah, je število bakterij še vedno zadostno za okužbo. Zmotno je prepričanje, da viski z ledom ni nevaren ali da celo ščiti pred okužbo.

K sreči potovalna driska običajno ne povzroča hujših zapletov, temveč je le izjemno neprijetna. Vendar to še ne pomeni, da ne gre za resno stanje. V najhujših primerih lahko povzroči tudi hudo dehidracijo in celo smrt.

Vir: bebac.com

Vir: bebac.com

Okužbo lahko preprečimo, če uživamo dobro kuhano hrano in postreženo še vročo, suho hrano (kruh, krekerji), olupljeno zelenjavo in sadje, sveža hrana pa naj bo dobro oprana. Pijemo ustekleničeno pijačo, najbolje gazirano. Kjer vode ni možno kupiti, prekuhamo vodovodno vodo. Vreti mora 3 do 5 minut, nato jo v isti pokriti posodi ohladimo. Možna je dezinfekcija s tabletami s klorom ali jodom. Do okužbe lahko pride tudi pri plavanju, spiranje ust z vodovodno vodo pa naj ne bi bilo nevarno.

Izogibati se moramo hrani, postreženi pri sobni temperaturi, surove zelenjave, neolupljenega sadja in zelenjave (jagode, grozdje, paradižnik), mleka in vode iz pipe.

Vir: gorenjske-lekarne.si

Vir: gorenjske-lekarne.si

Pri zdravljenju driske je najbolj pomembno, da poskrbimo za nadomeščanje tekočine in elektrolitov. Najbolj učinkovita je rehidracijska sol, iz katere pripravimo napitek po navodilu na embalaži. Kadar bolnik bruha, naj pije tekočino v majhnih požirkih.

Probiotiki pomagajo vzpostaviti porušeno kislinsko-bazično ravnovesje, ki onemogoča normalno delovanje encimov in zaradi tega se škodljive bakterije čezmerno razmnožijo. Probiotike uporabljamo kot podporno zdravljenje pri driskah, napenjanju in drugih prebavnih motnjah, ki nastanejo zaradi bakterijskih in virusnih okužb prebavil. Probiotiki vsebujejo naravne predstavnike črevesne flore, mlečnokislinske bakterije npr. Lactobacillus acidophilus, Bifidobacterium infantis in Streptococcus faecium.

Vir: waya.si

Vir: waya.si

Pri driski, ki je posledica bakterijske ali virusne okužbe prebavil, pomaga tudi medicinsko oglje. Ob ustreznem nadomeščanju izgubljene tekočine in elektrolitov „se uporablja tudi kot prva pomoč pri zastrupitvah s hrano. Paziti pa morate, če jemljete kakšna druga zdravila. Časovni razmik med zdravili naj bo vsaj dve uri. Aktivno oglje blato obarva črno, kar pa nima za zdravje škodljivih posledic.

V svoji potovalni lekarni imam za vsak primer, za hujše oblike potovalne driske, tudi zdravilo loperamid. To zdravilo zmanjša pogostnost iztrebljanja, skrajša trajanje driske, ne zmanjša pa celotne količine iztrebkov in ne odpravlja vzroka driske. Ne sme se uživati več kot 48 ur ali v primeru krvave driske, visoke temperature in hude dehidracije. Ni primerno za otroke mlajše od 12 let. Zdravilo ni v prosti prodaji, predpiše vam ga lahko samo zdravnik.

Vir: turisticna-agencija.com

Vir: turisticna-agencija.com

Naši prijatelji se zdaj že bolje počutijo. Nič več ne razmišljajo, da bi se predčasno vrnili domov. Bodo pa prav gotovo bolj pazili in upoštevali preventivne ukrepe. Piti bodo morali ustekleničeno vodo, izotonične napitke in čisto juho. Čez nekaj dni bodo postopoma spet začeli jesti trdno hrano, na primer banane, čežano, prepečenec, riž, kuhan krompir in testenine. Na mleko, kavo in alkohol pa lahko kar pozabijo.

Morda ste tudi vi na kakšnem potovanju doživeli to neprijetno izkušnjo. Zaupajte nam, kaj se vam je zgodilo.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja