Raziskave s področja psihologije in dobrega počutja govorijo o tem, kako veliko moč ima prijaznost. Prijaznost resnično spreminja življenja. Na bolje.
Neljubi dogodek, ki se mi je zgodil pred kratkim, ko sem spremljala očeta na zdravniški pregled, me je zaposlil z razmišljanjem o tem, kako lepše bi bilo na svetu, če bi bili ljudje bolj prijazni.
Moč prijaznosti
Povzemam nekaj misli iz kolumne dr. Mance Košir z naslovom Moč prijaznosti. Misli, s katerimi se popolnoma strinjam, a jih sama ne bi znala lepše opisati.
Prijaznost si ljudje dostikrat napačno predstavljajo, zlasti na Slovenskem, kjer živi veliko zadržanih, vase obrnjenih ljudi. Številni samomori, vsako leto več depresivnih bolnikov, agresija na cestah in nasilje drugih vrst so dokaz, da prijaznost še ni splošno razširjen pojav.
Prijaznost zaradi prijaznosti same, taka prijaznost, ko daš, ne da bi v zameno kaj pričakoval, ko pomagaš, ne da bi računal na izplen svoje pomoči, ko se ljudem nasmehneš, ker si vesel samega sebe in zato tudi njih, ko sočutno skrbiš za otroke, pa stare in bolne, ker tako hoče tvoje srce in ne sebična računica. Ko si prijazen zato, ker si hvaležen za svoje življenje, ker bivaš polno in radostno vsem težavam navkljub.
Že od nekdaj se zanimam za najrazličnejša zdravljenja, zato tudi za definicijo zdravja: Kdo je zdrav in kdo ni? Je zdravje res odsotnost bolezni? Poznam ljudi, ki so ali na invalidskem vozičku (denimo imeniten psihiater in pisatelj Jože Felc) ali kako drugače fizično prizadeti, pa jih občutim kot zelo zdrave ljudi. In poznam ljudi, ki fizično delujejo kot namazan stroj, a se mi zdi, da so bolni …
Ortodoksno medicino zanimajo predvsem bolezni, zlasti telesne, ki se jih da zdraviti po njenih vzorcih. In zdravi najpogosteje simptome, ker do vzrokov ne pride. Vzroki pa so najpogosteje duševne vrste …
Prijaznost je sinonim za mentalno zdravje
Dr. William Glasser, oče realitetne terapije in teorije izbire o duševnem zdravju in problemu javnega zdravja, je opredelil duševno zdravje takole:
»Duševno zdravi ste, če ste radi in uživate v družbi večine ljudi, ki jih poznate, posebno še s pomembnimi osebami, kot so družinski člani, spolni partnerji in prijatelji. Večinoma ste srečni in povsem pripravljeni pomagati članom družine, prijateljem, kolegom, ki potrebujejo pomoč. Živite tako, da je čim manj napetosti, veliko se smejite. Uživate življenje in nimate težav s tem, da so drugi ljudje drugačni od vas. Zadnje, kar vam pade na misel, je, da bi koga kritizirali ali ga poskušali spreminjati.«
Bi se lahko uvrstili med duševno zdrave ljudi po tej definiciji? Dr. Glasser definicijo duševnega zdravja zaključi takole:
»Ustvarjalni ste v vsem, česar se lotite, in uživate bolj, kot ste pričakovali. Končno, tudi v zelo težkih okoliščinah, ko ste nesrečni, saj nihče ne more biti ves čas srečen, veste, zakaj se je to zgodilo, in ukrepate. Lahko ste tudi telesno prizadeti, kot je bil Christopher Reeve (pokojni filmski igralec), pa kljub temu izpolnjujete zgoraj navedene pogoje duševnega zdravja«.
Ali kot kratko zapiše Ferrucci*: »Prijaznost je sinonim za mentalno zdravje«.
Raziskave kažejo, da tisti, ki darujejo prijaznost v njenih mnogoterih pojavnih oblikah, kot so iskrenost, toplina, odpuščanje, zaupanje, pozornost, empatija, potrpežljivost, velikodušnost, hvaležnost itd., ta dar tudi v obilju prejemajo.
Hvaležni ljudje so bolj učinkoviti. Oni, ki zaupajo, živijo dlje. Starostniki, ki se več pogovarjajo, imajo manj možnosti za alzheimerjevo bolezen. Nesebični ljudje so bolj zdravi.
Ferrucci je prepričan, da smo v ledeni dobi srca, za katero je najpomembnejše zdravilo prav prijaznost, ki otopli dušo in srce.
Majhne stvari lahko veliko pomenijo
Če želite biti prijazen človek, to še ne pomeni, da morate biti brez napak ali pa da se morate podrediti drugim. Dovolj je, da ste odprti in da upoštevate nekaj malenkosti.
Ljudje smo socialna bitja in bi radi, da nas vidijo tudi drugi. Za hip poglejte v oči voznika avtobusa, prodajalko v trgovini ali pa natakarja v kavarni. Ustvarili boste povezanost in jim pokazali, da jih spoštujete.
Včasih dobimo občutek, da smo le številka. Če ljudi nagovorite z imenom, bodo začutili, da jih sprejemate kot osebnost. To poskrbi za še posebno dober občutek.
Je hčerka vaše sosede bolna? Se sodelavka prepira z najemodajalcem? Naj vam ne bo nerodno, če jih teden pozneje povprašate, kako jim gre. Če se zanimate za druge, se povežete z njimi in jim daste občutek, da niso sami.
Zelo dragoceno je, če smete pripovedovati o sebi, če imate nekoga, pred katerim lahko glasno razmišljate, mu razkrijete svoje skrbi ali pa mu razkrijete načrte.
Kdor zna poslušati druge in jim pustiti, da govorijo, dobesedno razširja srečo. In zato ga imajo ljudje tudi radi.
Prijazen človek ne trosi le sladkih besed in neskončne sreče. Zna ubesediti tudi neprijetne stvari, če je treba izraziti, na primer kritiko, in odkrito govoriti o težavah. To seveda ni vedno lahka in preprosta naloga, a vendar se splača.
_______________________________________________________________
* dr. Piero Ferrucci, italijanski psihoterapevt, študent in sodelavec ustanovitelja psihosinteze Roberta Assagiolija, avtor knjige Moč prijaznosti
Viri:
rtvslo.si/blog/mancakosir/moc-prijaznosti/
sensa.si/osebna-rast/umetnost-prijaznosti
