Nabiranje, gojenje, sušenje in shranjevanje zdravilnih rastlin

Nasveti za pravilno nabiranje zdravilnih rastlin

Čas, način in mesto nabiranja zdravilnih rastlin imajo velik vpliv na kakovost droge. Praviloma rastlinske dele nabiramo samo v lepem vremenu, najprimernejše letno obdobje pa je za različne zdravilne rastline različno. Vsebnost učinkovin se v rastlinah oziroma v njihovih posameznih delih preko leta spreminja. Nabirati jih moramo takrat, ko je vsebnost največja.

• Liste nabiramo, ko so največji, to je navadno tik pred cvetenjem.
• Cvetove običajno nabiramo v začetku cvetenja. Takrat se začno spojine, shranjevane v listih, bolj kopičiti v cvetovih, njihova vsebnost v listih pa pada.
• Zeli nabiramo v času cvetenja rastline.
• Plodove nabiramo v času njihove popolne zrelosti. To velja predvsem za mesnate plodove, razen za plodove maline, ribeza, robidnice in šipka, ki jih nabiramo pred popolno dozoritvijo. Pred dozoritvijo nabiramo tudi suhe plodove, izjema pa so plodovi kobulnic (kumine, janeža itd.)
• Semena nabiramo popolnoma zrela, ko so v njih zaključeni vsi biokemijski procesi. Taka semena so najbolj kakovostna in najbolj obstojna.
• Podzemne organe (korenine, korenike, gomolje in čebulice) izkopljemo pozno jeseni ali zgodaj spomladi. To velja predvsem za večletne rastline ali trajnice. Pri enoletnih rastlinah izkopljemo podzemne organe v času cvetenja. Izkopljemo jih tako, da z motiko ali lopatko skopljemo jamico dober decimeter stran od stebla. Nato jih očistimo zemlje, kolikor se le da in operemo v tekoči vodi. Nikakor jih ne peremo z vročo vodo, da jih ne izlužimo. Podzemne dele s sluzmi očistimo samo z nožem (ostrgamo skorjo) in jih ne peremo niti z mrzlo vodo.
• Skorjo nabiramo zgodaj spomladi pred ozelenitvijo. Takrat je najboljše kakovosti in se tudi najlažje loči od lesnega dela rastline. Nabiramo jo le od mladih poganjkov in tanjših vej, ki niso obrasle z lišaji in algami. Z ostrim nožem dvakrat zarežemo skorjo okrog in okrog v razdalji dveh do treh centimetrov, nato pa obe prečni zarezi povežemo z dvema ali tremi vzdolžnimi zarezami. Tako se bo skorja rada odluščila.

Orodje za nabiranje zdravilnih rastlin je običajno enako, kot ga uporabljamo pri vrtnarjenju: lopatka, motika, škarje, nožek in močan nož, rokavice… Za shranjevanje nabranih rastlin je najboljša košara ali redko tkana vreča. Tako obvarujemo rastline, da se ne poškodujejo. Dobro je, da nabiramo samo eno rastlino ali pa posamezne rastline dobro ločimo med seboj. Med nabiranjem pazimo, da ne poškodujemo ostale rastline, da zberemo vedno najboljše rastline in da ne poberemo vseh, tako da ne uničimo ravnovesja v naravi. Nikoli ne smemo pobrati cele rastline. Če potrebujemo samo cvet, odtrgamo samo cvet in ne odrežemo vseh vejic. Ko nabiramo korenine, pustimo še del korenine v zemlji in luknjo dobro pokrijemo.

Gojenje zdravilnih rastlin, da ali ne

Čeprav  še vedno veliko zdravilnih rastlin nabiramo prosto v naravi,  njihovo gojenje zajema vedno večji obseg. Nekatere se uporabljajo v zelo velikih količinah zaradi:

• zdravilne vrednosti ali
• ker so pomembne za prehrambno industrijo ali
• zato, ker predstavljajo surovino, iz katere se v industrijskem obsegu izolirajo posamezne kemijske spojine.

Kadar je poraba drog velika, naravni viri ne zadoščajo, hkrati pa je ogrožen obstoj rastlinskih vrst. V teh primerih je smotrno in nujno, da rastline gojimo.

Gojenje zdravilnih rastlin ima tudi več prednosti pred nabiranjem divje rastočih zelišč:

• Gojene rastline imajo običajno višjo vsebnost učinkovin, ker se uporabljajo izselekcionirane vrste.
• Kontrola vsebnosti učinkovin je v primeru gojenja lažja in se lahko izvaja skozi celotno vegetacijsko obdobje. Tako se lahko določi najprimernejši čas žetve.
• Prednost je tudi v lažjem in hitrejšem spravilu.

Slabe strani gojenja zdravilnih rastlin pa so predvsem v večji možnosti pojavljanja rastlinskih bolezni in škodljivcev v kulturah, zato je uporaba različnih kemijskih sredstev pogosto neizbežna.

Ali veste, kako pravilno sušimo in shranjujemo droge?

S pojmom droga označujemo posušene rastlinske dele, ki jih uporabljamo za pripravo zdravilnih pripravkov. Sveži rastlinski deli so hitro pokvarljivi in je zato njihova uporabnost časovno omejena. Dobro shranjene droge pa lahko uporabljamo tudi po daljšem času, ki pa seveda tudi ni neomejen. Vsebnost učinkovin, ki jih droga vsebuje, s časom pada, čeprav ni nujno, da se videz droge pri tem spremeni. 

Kakovost droge je zelo odvisna od pravilnega sušenja. Nabrane rastlinske dele moramo čim hitreje posušiti, da preprečimo njihovo kvarjenje zaradi plesni ali bakterij, in da preprečimo razgradnjo učinkovin, ki v svežem rastlinskem materialu zaradi aktivnosti encimov poteka hitro. Rastlinske dele sušimo na senčnem in zračnem mestu, razprostrte v tanki plasti. Na soncu sušimo, če nimamo druge možnosti, le podzemne organe, skorjo, plodove in seme. Pri tem pa moramo vedeti ali sonce morda ne vpliva na razpad učinkovin.

Najprimernejše za sušenje so posebne sušilnice, ki omogočajo hitro sušenje pri najprimernejši temperaturi. Vse rastline, ki vsebujejo eterična olja, sušimo pri 35 do 40 C, ostale pa pri 50 C. Izjemoma lahko sušimo korenike, plodove in semena tudi pri 60 do 70 C.

Mnoge droge lahko hranimo brez škode dalj časa, tudi več let, druge pa že po letu dni niso več kakovostne. Rok uporabe neke droge je odvisen predvsem od narave učinkovin in od njihove stabilnosti. Na kakovost droge in čas njene uporabnosti pa zelo vpliva tudi način shranjevanja. Droge se pod vplivom vlage, toplote, kisika in drugih dejavnikov kvarijo. Pri tem jih lahko napadejo tudi razni insekti, plesni in bakterije. Če hočemo ohraniti kakovost drog, moramo pri shranjevanju onemogočiti delovanje vseh teh dejavnikov.

Droge zato shranjujemo:

• v dobro zaprtih kovinskih ali kartonskih škatlah, posodah iz temnega stekla ali v impregniranih papirnatih vrečkah. V kakšni embalaži shranjujemo droge je odvisno predvsem od njih samih.
• Hranimo jih v suhem in temnem prostoru. Nekatere moramo hraniti celo pod posebnimi pogoji.
• Droge shranjujemo nezdrobljene, saj s tem preprečimo hitrejše izhlapevanje ali oksidacijo.
• Vsako drogo hranimo ločeno. Čajne mešanice pripravimo v manjših količinah sproti.

Vrste drog