Ste že kdaj opazili, da zdravilo, ki ste ga vzeli skupaj z drugim zdravilom ali prehranskim dopolnilom, ni učinkovalo tako, kot ste pričakovali? Učinek zdravila je bil morda močnejši kot običajno, šibkejši ali pa ga sploh ni bilo. Ste pomislili, da se je to zgodilo zato, ker je eno zdravilo vplivalo na delovanje drugega?
Strokovno takemu pojavu pravimo medsebojno delovanje zdravil, uporablja se tudi izraz součinkovanje, še pogosteje pa izraz interakcija. To je pojav, ko zdravilo bistveno vpliva na delovanje in učinkovitost drugega zdravila. Nastopi lahko povečanje ali zmanjšanje pričakovanega učinka zdravila.
Nekatere interakcije med zdravili so želene, nekatere pa so neželene in se izražajo kot neželeni učinki zdravila ali kot neuspešno zdravljenje.
Kako lahko pride do medsebojnega delovanja zdravil?
Do interakcij med različnimi zdravili lahko pride zaradi vpliva na:
- prehod učinkovine v kri,
- porazdelitev,
- razgradnjo,
- presnavljanje in
- izločanje zdravila iz telesa,
- ali vpliva na mehanizem delovanja zdravila.
Ko na primer pojemo zdravilo v obliki tablete, gre ta najprej po požiralniku do želodca. Tam se zadržuje določen čas, ki je odvisen od prisotnosti hrane in drugih dejavnikov. Nekatera zdravila (tablete, kapsule …) razpadejo že v želodcu, nekatera pa šele v tankem črevesju. Večina zdravilnih učinkovin prehaja v kri preko stene tankega črevesja in se nato po krvi transportira najprej do jeter. Med tem se lahko veže na proteine v krvi.
Posamezne zdravilne učinkovine lahko tekmujejo med seboj za ista vezalna mesta na teh proteinih, kar vpliva na delež učinkovine v krvi.
V jetrih poteka večji del presnavljanja zdravil, največkrat gre za spreminjanje strukture zdravilnih učinkovin s pomočjo jetrnih encimov. Tako spremenjene zdravilne učinkovine gredo nato v osrednji krvni obtok in do mesta delovanja.
Določena zdravila spreminjajo delovanje jetrnih encimov in tako vplivajo na pričakovano delovanje ali povečanje neželenih učinkov drugih zdravil. To lahko vodi tudi do hujših zapletov zdravstvenega stanja.
Posebno pazljivi moramo biti tudi pri sočasni uporabi zdravil, ki imajo podobno delovanje, saj delujejo na ista mesta, na primer v celici, encimih … Pri tem se ne seštevajo le zdravilni učinki, ki jih pričakujemo, temveč lahko tudi neželeni učinki zdravil.
So lahko interakcije tudi koristne?
Največ je interakcij, ki nimajo bistvenega vpliva na delovanje drugega zdravila. Takšna medsebojna delovanja zdravil niso klinično pomembna. Bolnik ta zdravila lahko uporablja hkrati, le njegov zdravnik mora zdravljenje redno spremljati.
Nekatere interakcije pa so klinično pomembne. Sočasno uporabo teh zdravil odsvetujemo, razen če jih predpiše zdravnik. Lahko se zgodi, da je medsebojno delovanje zdravil koristno, saj se zdravila dopolnjujejo in s tem je pričakovani učinek večji.
Več zdravil – večja verjetnost interakcij
Razumljivo je, da je večja verjetnost za nastanek interakcij pri uživanju več zdravil hkrati. Pri sočasni uporabi več zdravil moramo vedno pomisliti na možnost medsebojnega delovanja zdravil.
Večje, kot je število zdravil, ki jih bolnik prejema, večje je tveganje za pojav interakcij in težje je predvideti obnašanje posameznega zdravila v telesu.
Na ustreznost kombinacij zdravil so pozorni tako zdravniki pri predpisovanju zdravil kot tudi farmacevti pri izdaji zdravil v lekarni. Zato je zelo pomembno, da veste, katera zdravila redno jemljete, oziroma imate vedno pri sebi osebno kartico zdravil.
Pogosto bolniki poleg zdravil, ki jih prejemajo na recept, posegajo tudi po zdravilih, ki se izdajajo brez recepta, zeliščnih pripravkih in prehranskih dopolnilih, pri čemer se ne zavedajo morebitnih nevarnosti kombinacij z ostalimi zdravili.
Če še nimate osebne kartice zdravil, jo lahko izdelamo mi. Obiščite naš svetovalni kotiček in naročite svojo osebno kartico zdravil.
Preberete navodila za uporabo?
Medsebojno delovanje z drugimi zdravili je navedeno za vsako zdravilo posebej tudi v priloženem navodilu za uporabo v poglavju: Kaj morate vedeti, preden boste uporabljali zdravilo. V podpoglavju Uporaba drugih zdravil so navedena vsa zdravila, dosegljiva na recept ali brez recepta, za katera je znano, da lahko povečajo, ali zmanjšajo pričakovani učinek zdravila. Prav zato je v vsakem priloženem navodilu tudi navedeno:
“Obvestite svojega zdravnika ali farmacevta, če jemljete ali ste pred kratkim jemali katerokoli zdravilo, tudi če ste ga dobili brez recepta.”
Nekaj primerov medsebojnega delovanja zdravil
- Sočasno jemanje acetilsalicilne kisline in zdravil proti strjevanju krvi: poveča se nevarnost krvavitve zaradi zaviranja delovanja trombocitov in poškodbe sluznice želodca in dvanajstnika.
- Antacidi lahko motijo prehod številnih zdravil v kri, zato je potrebno vzeti druga zdravila vsaj eno do dve uri pred ali po zaužitju antacida.
- Alkohol lahko bistveno spremeni pričakovane učinke zdravil, npr. poveča pomirjevalne učinke zdravil, ki delujejo na osrednje živčevje, skupaj s paracetamolom lahko povzroči okvaro jeter in ledvic.
- Zdravila, ki delujejo na osrednje živčevje (antidepresivi, pomirjevala, zdravila proti bolečinam) lahko ob sočasni uporabi še dodatno povečajo neželeni učinek zmanjšanje sposobnosti upravljanja vozil in strojev.
- Ginko biloba, česen in ginseng se ne smejo jemati sočasno z zdravili proti strjevanju krvi, saj lahko povečajo njihov učinek in tako povečajo možnost krvavitve.
