Eterična olja so hlapljive, prijetno dišeče snovi, ki nastanejo v rastlinah kot ostanek presnove. Kopičijo se v posebnih žlezah, kanalih ali tkivih v cvetovih, listih, plodovih ali semenih.
Lažja so od vode in v vodi netopna, tako da na površini vode plavajo. Topijo pa se v alkoholu, etru in rastlinskih oljih. Čeprav jim pravimo olja, po strukturi niso mastna. Čisto eterično olje ne pušča nobenih sledi maščobe na podlagi in ne polzi med prsti.
Na kakovost eteričnih olj vplivajo podnebne in talne razmere ter čas nabiranja, sušenja in shranjevanja drog, iz katerih jih pridobivajo. Za vsa olja je značilna močna hlapnost, pri čemer se razvije intenziven, za številne vrste specifičen vonj.
Največ eteričnih olj pridobivajo z destilacijo z vodno paro, medtem ko eterična olja, ki ne prenesejo visoke temperature ali so v rastlinah le v majhnih količinah, pridobivajo z ekstrakcijo.
Uporabljamo jih v medicini, kozmetiki, parfumeriji, prehrani in aromaterapiji.
Kaj so hidrolati
Pri destilaciji poleg eteričnih olj dobimo tudi hidrolate oz. rožne vode. To so vodotopne sestavine eteričnega olja.
Aromatične snovi v rastlinah namreč vsebujejo v vodi topen in v vodi netopen del. Klasična eterična olja, kot jih poznamo, so v vodi netopni del in plavajo na vodi. V vodi topni del, ki ga ni mogoče iz vode izločiti, pa predstavlja hidrolat.
Hidrolate dodajajo v kozmetične pripravke in kot nadomestilo v izdelke, kjer bi bila eterična olja pregroba ali morda predraga.
Najbolj poznan je hidrolat vrtnice, ki je zaradi svojih blagodejnih učinkov pogosto v raznih kremah za obraz. Rožno vodo najdemo tudi v prehrani, še posebej v Aziji in na Bližnjem vzhodu so poznane sladice, ki jim dodajo hidrolat vrtnice za lepši vonj in okus.
Različni kemotipi eteričnih olj
Eterična olja, pridobljena iz iste botanične vrste imajo lahko različno kemijsko sestavo (kemotip), ki je odvisna od podnebja, rasti, mikroklime in manjših genetskih modifikacij. Na primer kemijska sestava olja sivke, ki raste na Hvaru, ni enaka kemijski sestavi olja sivke iz Provanse.
Na ta način so si nekatera olja iz določenih držav pridobila sloves bolj kvalitetnih eteričnih olj. Na primer bolgarska vrtnica, cejlonski cimet in turška pelargonija.
Piessova skala
Eterična olja razvrščamo po Piessovi skali z notami. Delimo na zgornjo, srednjo in spodnjo noto.
Zgornja nota je označena z 1–14 / 100. Sem spadajo eterična olja, ki so zelo rahla in hitro izhlapijo. Popoln vonj se v prostoru zazna takoj in je v tej obliki prisoten do 30 minut, po enem dnevu pa ga ni več mogoče zaznati. Olja iz te skupine so primerna za poživitev in osvežitev ter delujejo stimulativno. Najbolj znani predstavniki te skupine so olja agrumov, čajevca, evkalipta, bazilike, ingverja in janeža.
Srednja nota je označena s 15–60 / 100. V to skupino spadajo eterična olja, ki zaradi močnejših ogljikovih vezi nekoliko težje izhlapevajo in se tako njihov vonj popolnoma razvije v prostoru šele čez nekaj minut. Njihovo pravo aromo zaznamo šele po nekaj urah, vonj se povsem razgubi po nekaj dneh. Ugodno delujejo predvsem na fizično počutje ljudi. Znani predstavniki te skupine so olja sivke, geranije, rožmarina, brina, ciprese in majarona.
Spodnja nota je označena z 61–100 /100. V tej skupini so eterična olja, katerih vonj se v prostoru čuti najdlje, lahko tudi več mesecev. Delujejo blagodejno tako na psihično kot fizično počutje človeka. Znani predstavniki so eterična olja lesa (sandalovina), smol (benzoin, mira) in tudi močnih vonjev cvetov, kot so vrtnica, jasmin in dišeča kananga (ylang-ylang).
Zdravilni učinki eteričnih olj
Eterična olja imajo najrazličnejše zdravilne učinke. Blagodejno delujejo na naše fizično in psihično počutje. Uporabljamo jih pri revmatičnih, mišičnih in živčnih bolečinah, pri slabi prekrvavitvi, pri športnih poškodbah, zmečkaninah in podplutbah, proti vnetjem, olajšajo izkašljevanje, pospešujejo izločanje vode, sproščujoče delujejo na gladko mišičje, delujejo na prebavni trakt, delujejo pomirjujoče, poživljajoče vplivajo na srce in krvni obtok, pospešujejo menstruacijo, odganjajo zajedavce v črevesju, pospešujejo nastanek mleka.
Antiseptični učinek imajo na primer eterična olja sivke, rožmarina in evkaliptusa. Kot rubefaciensi delujejo eterična olja poprove mete, arnike, rožmarina in timijana. Antiflogistični učinek ima eterično olje kamilice, pomirjevalni in uspavalni učinek pa eterična olja melise, angelike, timijana, baldrijana, sivke in dobre misli.
Stimulativno delujejo eterična olja poprove mete in rožmarina. Eterična olja kumine, janeža in koriandra delujejo proti napenjanju in karminativno. Eterični olji timijana in koprca sta antitusika, ekspektoransi pa so eterična olja borovca, jelke in evkaliptusa.
Kako jih pravilno shranjujemo
Eterična olja so zelo koncentrirane substance, zato jih moramo uporabljati previdno. Večina eteričnih olj izhlapi, če jih pustimo na zraku. Občutljiva so na toploto, svetlobo in zrak. V stiku z njimi lahko spremenijo kemijsko sestavo in kvaliteto, ki se lahko popolnoma izniči. Shranjujemo jih na temnem in hladnem mestu, najbolje v dobro zaprtih temnih stekleničkah.
