Izvlečki

Izvlečki ali ekstrakti so tekoči, poltrdni ali trdni pripravki iz rastlinskih drog.

Tekoče izvlečke pripravimo z ekstrakcijo droge z izbranim topilom, najpogosteje uporabimo vodo ali alkohol. Pomembno je razmerje med drogo in topilom. To razmerje nam pove, koliko delov droge ustreza enemu delu izvlečka. Na primer razmerje 6 : 1 pomeni, da enemu delu izvlečka ustreza šest delov droge.

Goste izvlečke dobimo z delnim odparevanjem topila iz tekočih izvlečkov. Če topilo iz tekočega izvlečka v celoti odparimo, dobimo suhi izvleček.

Izbira topila

Lastnosti izvlečka so zelo odvisne od izbranega topila. Preden se lotimo dela, moramo vedeti, v katerem topilu so topne tiste aktivne sestavine, katerih učinek nas zanima.

Aktivne sestavine lahko razdelimo na tiste, ki so topne v maščobah, in tiste, ki so topne v vodi, oziroma bolj natančno na polarne ter nepolarne sestavine. Velja osnovno pravilo, da se podobno raztaplja v podobnem; polarne sestavine se raztapljajo v polarnih topilih, nepolarne pa v nepolarnih. Najbolj pogosti polarni topili sta voda in alkohol, uporabljata pa se tudi glicerol in propilen glikol. Najbolj pogosta nepolarna topila pa so rastlinska olja.

Na primer: slez (Althaea officinalis) vsebuje veliko sluzi, ki so topne v vodi, zato je izdelava oljnega izvlečka popolnoma nesmiselna. 

Postopki ekstrakcije

Ekstrakcija ali izluževanje je postopek, s katerim iz zmesi, v našem primeru je to droga, ločimo eno ali več sestavin s pomočjo ustreznega topila.

Ekstrakcijski postopki, ki se uporabljajo v farmacevtski tehnologiji, so maceracija (pri sobni temperaturi), digestija (pri povišani temperaturi), turboekstrakcija (s hitrim mešanjem) in perkolacija (s pretakanjem topila). 

Maceracija

Maceracija je najpreprostejši način ekstrakcije, ki ga lahko izvedemo tudi doma. Slaba stran tega postopka pa je v tem, da zahteva več časa, pa tudi izkoristek je manjši kot pri drugih postopkih.

Drogo prelijemo s topilom in pustimo stati določen čas, od štiri do deset dni. Posodo dobro zapremo, da topilo ne izhlapeva, in jo postavimo na hladno in temno mesto, da ne pride do kemičnih sprememb, ki jih pospešuje svetloba. Vsebino večkrat na dan pretresemo. Po določenem času precedimo, drogo stisnemo, macerat pa pustimo stati še dva dni na hladnem in temnem prostoru. Nato ga še filtriramo.

Primer: Izvleček korenine sleza

Pripravili bomo vodni izvleček korenine navadnega sleza (Altheae radix), ki ga lahko uporabimo za nego suhe in občutljive kože.

V farmaciji se korenina sleza uporablja kot čaj za lajšanje suhega kašlja in prebavnih težav ter lokalno na koži in sluznicah, v obliki mazil ali tekočine za izpiranje. Sluzi naredijo tanko zaščitno plast na površini sluznice in tako blažijo vnetja ter pospešijo celjenje ran.

Rastlinskih drog, ki vsebujejo sluzi ne smemo prevreti ali popariti. Pripravimo jih tako, da jih namakamo v hladni vodi (maceriramo). Pripravljen macerat lahko nato naknadno pogrejemo.

Digestija

Digestija je maceracija pri 40 do 50 ^oC. Ta postopek lahko uporabimo za ekstrahiranje sestavin, ki jim povišana temperatura ne škodi. Številne rastlinske sestavine so bolj topne pri višjih temperaturah, zato je s tem postopkom izkoristek večji.

1. Primer: Izvleček hrastovega lubja

V zdravilne namene uporabljamo skorjo mladih hrastovih vej in stebelc (Quercus cortex). Posušena droga ima značilen vonj in grenko trpek okus. Izvlečki iz hrastove skorje vsebujejo čreslovine, ki pomagajo pri vneti ali razpokani koži, ozeblinah, kožnem izpuščaju, manjših krvavitvah in pri močnem potenju nog. Grgranje in izpiranje ust blaži vnetja dlesni, ustne votline in žrela. Majhni odmerki poparkov pomagajo proti akutni driski in slabi prebavi.

Pripravili bomo izvleček za hrastovo kopel. V vrelo vodo stresemo drogo (na liter vode vzamemo 100 g droge). Premešamo, pokrijemo in na zmernem ognju kuhamo še dvajset do trideset minut. Precedimo in shranimo v temno steklenico. Tekoči izvleček hrastovega lubja dodamo v kopel, lahko pa ga uporabimo tudi za obkladke.

2. Primer: Izvleček koprive v sadnem kisu

Kot topilo uporabimo sadni kis kot drogo pa zel koprive (Urticae herba). Sadni kis vsebuje veliko alfa in beta-hidroksi kislin, ki ugodno delujejo na kožo.

 

Izvleček koprive naredimo tako, da dve do tri jedilne žlice droge prelijemo z 250 ml sadnega kisa in zaprto steklenico postavimo na sonce. Po dveh tednih tekočino odcedimo in pred uporabo razredčimo v razmerju 1 : 4. Uporabljamo ga kot losjon pri mastnem lasišču. 

Turboekstrakcija

Turboekstrakcija je izluževanje droge v posebnih mešalnikih z več tisoč vrtljaji v minuti.

Če se lotimo tega postopka doma, lahko uporabimo običajen mešalnik, ki ga uporabljamo v kuhinji. S tem postopkom se ekstrakcijski čas močno skrajša, saj traja le 5 do 10 minut. Paziti pa moramo, da temperatura med mešanjem ne naraste nad 40 ^oC.

Primer: Izvleček ingverja

Ingver je znan kot začimba, ima pa tudi številne zdravilne učinke. Jedem daje oster, pekoč in aromatičen okus. Je priljubljeno naravno zdravilo proti slabosti, deluje protivnetno, pomaga pri prebavi, proti glavobolu, pri menstrualnih krčih, pri prehladu in vročini itd.

Ingver olupimo in narežemo na večje kose. V električni mešalnik stresemo narezan ingver in toliko vode, da sega približno 3 cm nad ingver. Mešamo eno do dve minuti, nato precedimo. Ostanek ponovno damo v mešalnik, dolijemo toliko vode, da prekrije zmlet ingver in ponovno mešamo eno do dve minuti. Postopek ponovimo še dvakrat. Prelijemo v temno steklenico in hranimo na hladnem, najboljši pa je sveže pripravljen.

Izvlečku iz ingverja lahko dodamo limonin sok in po okusu sladkamo z rjavim sladkorjem ali medom. 

Perkolacija

Perkolacija poteka v posebnih valjastih ali stožčastih ceveh, perkolatorjih. Zgoraj enakomerno dolivamo topilo, spodaj pa lovimo perkolat. S tem postopkom dosežemo največji izkoristek. Prednost perkolacije je tudi v tem, da ni potrebno stresati in filtrirati.

Postopek je za domačo uporabo preveč kompliciran. Če pa kljub temu želite narediti izvleček s tem postopkom, si lahko pomagate z naslednjimi navodili.

Pravega perkolatorja verjetno ne boste kupili. Lahko pa si pomagate takole:

Zdrobljeno drogo najprej navlažimo s topilom, pregnetemo in pustimo nabrekati v zaprti posodi najmanj 2 uri. Nato drogo pretlačimo skozi sito.

V perkolator na dno vložimo 2 do 3 cm debelo plast vate, navlažene s topilom. Nato ob rahlem stresanju napolnimo perkolator s pripravljeno drogo. Zgornjo plast droge prekrijemo s filtrirnim papirjem ali vato. Odpremo pipico na dnu perkolatorja in enakomerno dolivamo topilo. Ko kanejo prve kaplje perkolata, pipico zapremo in dolijemo topilo, toliko, da seže 1 do 2 cm nad drogo. Potem pustimo 12 ur, da poteka maceracija.

Po tem času pipico odpremo in med stalnim dolivanjem topila spuščamo perkolat s hitrostjo 1 do 3 ml na minuto.

Perkoliramo toliko časa, da dobimo predpisano količino perkolata, običajno je to petkratna količina (v gramih) uporabljene droge.

Konec ekstrakcije določijo tudi s specifičnimi kemičnimi reakcijami na ekstrahirane učinkovine ali tako, da določajo težo suhega izvlečka, ki ga v zadnjih 10 ml perkolata ne sme biti več kot 25 mg.